Dolge čakalne dobe in poslabšanje zdravstvenega stanja

Ne morem verjeti, da so tako dolge čakalne dobe pri nas. Kako naj človek, ki ima zdravstvene težave in morda tudi bolečine čaka tako dolgo na naslednje preglede? To se mora pri nas spremeniti. Sama sem peljala k zdravniku sina, ki je imel pike okoli ust. Že sam zdravnik mi je hotel predpisati samo kremo, da pozdravi pike, sama pa sem vztrajala, da mi napiše napotnico za k dermatologu in da mu pregleda krvno sliko. 

Kako lahko samo predpišeš kremo in ne veš, izvora izpuščajev okoli ust, niti nisi dermatolog, da bi lahko predpisal pravo kremo. To me je res razjezilo. Seveda sem potem dobila napotnico za k dermatologu in šokirale so me čakalne dobe. Ker napotnica ni bila pod nujno, sem seveda dobila zanj datum čez 3 mesece. Ali je to normalno? Sigurno, da ne. 

Pustila sem datum pregleda, čeprav bi jim najraje povedala par krepkih. A sem sina naročila drugje na samoplačniški pregled. Tam čakalne dobe niso problem, že to je žalostno. Če bi poklicala istega dermatologa kot prej preko napotnice in bi sedaj prosila za samoplačniški pregled, bi bil moj sin takoj na vrsti. Kam smo prišli? To je nepošteno, kajti čakalne dobe so nerealne. 

Sin je prišel na pregled kmalu, ker sem pač plačala zanj, dobil je kremo, kjer smo izpuščaje pozdravili. Sedaj čakava še pregled preko napotnice, in če tudi ne bo imel izpuščajev, bom šla, ker se mu pojavijo občasno. Pa da vidimo, kaj bo rekel drugi dermatolog. Lahko vam samo povem, da sem dobila 3 različne kreme za njegove izpuščaje. Vsak je dal drugačno kremo. Vseeno pa mu je tista prva pomagala najbolj in ravno tisto sem dobila pri samoplačniškem pregledu. Danes je žal tako, čakalne dobe bodo vedno daljše in vse več ljudi bo imelo še težje zdravstvene težave.

Nov klavir in začetne ure igranja

Že kot majhna deklica sem si vedno želela, da bi igrala klavir, vendar si starši niso mogli privoščiti niti, da bi mi kupili klavir, niti da bi mi plačali ure klavirja. Sedaj sem odrasla in pred enim letom sem si kupila klavir, ker sem še vedno imela željo po igranju in se vpisala v glasbeno šolo.

Moji doma so me malo čudno gledali, niso razumeli, da si enostavno želim igrati klavir. Oče je bil prav jezen, da sem zapravila denar za klavir, mama me je skušala razumeti, a vseeno nisem imela podpore. Imela sem srečo, da sem takrat že živela zase, ker ne vem, če bi se počutila dobro, če bi igrala na klavir doma pred starši, ker me niso podpirali.

Nakup klavirja je meni spremenil življenje. Takoj sem se vpisala v glasbeno šolo, nisem niti premišljevala, da ali je dobro, da se vpišem ali ne. Ker se nisem hotela učiti sama. Vedela sem, da če se bom učila v glasbeni šoli, da bo to čisto nekaj drugega, kot pa da bi se učila sama. Priznam, da nisem bila nadarjena in tako sem vedela, da bom morala pridno vaditi, da se bom naučila pravilno igrati. V glasbeni šoli ni bilo lahko, doma sem morala vaditi, da sem naslednjič znala. Tako sem vsak dan vadila po dve uri.

Po enem letu lahko rečem, da znam igrati na klavir in ponosna sem sama nase. Moji starši mi sedaj, ko pridejo na obisk, večkrat rečejo, da naj kaj zaigram, ker so končno videli, kako lepo je znati igrati na klavir. Spoznali so, da je klavir moja velika strast in sedaj me podpirajo.

Strešna kritina se v neurju ni dobro odnesla

Ljudje radi živimo tako, da imamo na vse vpliv in vse urejeno tako, kot nam odgovarja. A žal vedno nimamo moči nas vsem, posebej, ko se gre za vremenske razmere. Pri nas je nastradala strešna kritina, ker je prišlo nepričakovano neurje. Neurje je prišlo tako na hitro, da nihče ni imel časa niti pospraviti okoli hiše. Sama sem bila prepričana, da smo v hiši varni, dokler nisem videla, da je začela s streh padati strešna kritina vse naokoli. 

Takrat pa me je postalo pošteno strah, ker je neurje še kar naprej povzročalo škodo. Tudi mož ni šel ven, ker je bilo preveč nevarno, tako smo počakali, da neurje mine in nato s strahom šli pogledat, kaj se je zgodilo z našo streho in kako poškodovana je naša strešna kritina, ker smo vedeli, da je nastala škoda.

Bila sem žalostna, ko sem zagledala, da manjka pol strešne kritine. Ko sem pogledala v nebo, pa sem videla, da bo še deževalo. Enostavno sem bila v krču in nisem vedela, kaj naj naredim. Mož je takoj poklical gasilce in jim povedal, kaj se nam je zgodilo. Tako ni trajalo dolgo, ko so prišli in videli, da je strešna kritina poškodovana. Streho so pred dežjem rešili tako, da so jo prekrili s platnom. Saj malo varnosti, sem si mislila, kajti v nasprotnem primeru, bi dež zalival hišo. 

Drugi dan pa smo morali streho čim prej sanirati. Tukaj nimaš kaj za čakati, strešna kritina je bila pripeljana in začelo se je delo. Poklicali smo kar istega izvajalca, ki nam je takrat prekrival streho, kajti on je točno vedel, kako in kaj. 

Poskrbeli smo, da je strešna kritina bila še isti dan vsa na strehi in da je naša streha bila popravljena. Ostalo pa mi je to, da vedno, ko se bliža neurje, me je pošteno strah, da ne bi prišlo spet do ponovne škode.